[ Pobierz całość w formacie PDF ]
mena sporoãila ne bova niti spregledala, niti spreminja-
la pomena. MoÏno je, da je Bog pretiraval s tem sveto-
pisemskim sporoãilom o svoji nevednosti, s ãimer je 0 e
bolj prepriãljiv v svojem sporoãilu, da Evine odloãitve ni
vnaprej poznal.
âe Bog pravi, da nam daje svobodno voljo, sem pre-
priãan, da nam jo res daje. Po0 ilja nas na razpotja, kjer
se odloãamo po na0 i volji. Zavedam se, da je za ustvar-
jalnost nujna svoboda in verjamem, da svobodo imamo.
âe nekoga nagradi0 s sreão ali kaznuje0 , to lahko napra-
vi0 le za dejanja, ki jih je napravil svobodno.
Res je. ·e mnogo tak0 nih primerov bi lahko na0 la, ki
govorijo v prid na0 i svobodi pri odloãanju. Le enega naj
ti 0 e navedem. Vãasih pravimo, da se Bog veseli ali Ïa-
losti na0 ih dejanj, kar pomeni, da ga na nek naãin prese-
neãajo. Kako naj bi se jih veselil ali Ïalostil, ãe mu je Ïe
vnaprej vse popolnoma jasno.
Tudi vse najine razprave o ustvarjalnosti temeljijo na
resniãni svobodi. Dvom o svobodni volji in na0 em res-
135
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
niãnem odloãanju bi pomenil vpra0 aje smiselnosti vsega
najinega dosedanjega razmi0 ljanja.
Zakaj babici zadostuje prepriãanje, da Bog vnaprej
ve vse?
Bog naãrtuje in ustvarja stvarstvo, zato Bog pozna bo-
doãe faze stvarstva. To, da Bog veliko ve o bodoãnosti,
pa ne smemo posplo0 evati v trditev, da ve vse. Z daja-
njem svobode, si Bog na manj pomembnih podroãjih
omejuje vedenje o bodoãnosti, seveda do tak0 ne mere,
da to ne ogroÏa boÏjih naãrtov in ciljev. Kadar stvari
posplo0 ujemo, torej ni narobe, ãe reãemo, da Bog ve vse
pomembno.
Svobodo spoznavam vse jasneje. Ugotavljam, da je svo-
boda le ena, ki si jo moramo deliti.
Tako je. Tisto, o ãemer odloãim jaz, ne more odloãiti
nihãe drug. Tisto, o ãemer se odloãi nekdo drug, o tem
se ne morem odloãati jaz.
Svobodo oziroma odloãanje si delita Bog in ãlovek, pa
tudi ljudje si jo moramo medsebojno deliti. Domnevam,
da na0 e stremljenje ne sme biti usmerjeno v prila0 ãanje
ãim veãje svobode ampak v njeno praviãno delitev.
Res je. Bog odstopa del svobode ljudem, ljudje pa si jo
136
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
pogosto kriviãno delimo. Oblastniki si pogosto prisvo-
jijo prevelik del svobode in le malo svobode prepu0 ãajo
ljudstvu. Sicer pa smo si ljudje podobni in marsikdo od
nas bi si jo vzel preveã, ãe bi mu to uspelo.
Preveã svobode si ne smemo prila0 ãati, najbrÏ pa je tudi
ne smemo odklanjati, kajti svoboda je osnova in motor
na0 e ustvarjalnosti.
Res je. Svobodo lahko tudi zapravimo tako, da name-
sto nas odloãajo drugi. Kadar je neka odloãitev naloÏe-
na nam, se odloãanju ne moremo izogniti, kajti ãe se ne
odloãimo, se ena od moÏnosti dogodi tako ali tako. Izo-
gibanje odloãanju ima ravno tako slabe posledice kot
prila0 ãanje prevelike svobode.
Odloãitve se dogajajo v ãasu. âe pomislim, se
vsaka odloãitev dogodi v toãno doloãenem trenutku. Za
Boga pravimo, da obstaja izven ãasa. Kako sovpada ãa-
sovnost odloãanja z obstojem Boga izven ãasa?
Bog je ustvaril Ïivali, ãloveka, vesolje, ki imajo svoje
rojstvo, rast, zrelost, starost in umiranje, kar pomeni
ãasovno odvisnost. BoÏja dejanja in stvari so torej ãa-
sovno odvisna. âasovna odvisnost ne velja le za Boga
samega. Po zapisih iz Svetega pisma Bog ni nastal, se s
ãasom ne spreminja in tudi nima svojega konca. Bog je
137
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
enak v vsakem trenutku opazovanja v preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti, podobno, kot sva ugotovila za
logiko.
Ali to, da Boga vidimo enkrat trpeãega na kriÏu, drugiã
pri zadnji veãerji, ne predstavljajo ãasovne odvisnosti
Boga?
Rekla sva, da so boÏja dejanja ãasovno opredeljena in
s tem ãasovno odvisna. Le boÏje lastnosti so ãasovno
neodvisne.
Oglejva si na primeru mizarja. Mizar izdeluje pohi0 -
tvo. Îaganje, oblanje & so mizarjeva dejanja. Mizar ima
rjave oãi, temne lase & ; to pa so njegove lastnosti. Opa-
ziva lahko, da so mizarjeva dejanja ãasovno pestra. Vsa-
kiã, kadar ga pogledamo, opazimo, da dela nekaj druge-
ga.
âe predpostaviva, da se mizar ne stara, potem so nje-
gove lastnosti ãasovno neodvisne. Kadar ga pogledamo,
ima enake oãi, enake lase in enako postavo.
Ali to pomeni, da nihãe, niti Bog sam, ne more spreme-
niti nobene od svojih lastnosti?
âe bi Bog sebi spremenil le eno samo lastnost, bi bile
BoÏje lastnosti ãasovno odvisne, ker bi se s ãasom spre-
menile. Le ena ugotovljena sprememba bi pomenila, da
[ Pobierz całość w formacie PDF ]