[ Pobierz całość w formacie PDF ]
lej smo nedolÏni kot golobãki & «
Janãarica je pri0 la vsa prihuljena do bogca in ga po-
gledala in hotela na kolena pod kriÏ, pa si ni upala, ni
mogla &
Vtem je Matic opravil doma pri Ïivini in se napotil h
Korenãku po tobak. Tamkaj je pomodroval z moÏmi in
slednjiã zavil proti Janãarju, da gre potolaÏit Franco.
DruÏina je sedela tiha in poparjena pred hi0 o in ãaka-
la mame. Matic je prisedel, vzel v naroãje Janezka, po-
sku0 al zaãeti pogovor in utihnil, ko se ni nikomur ljubilo
govoriti.
In tako jih je na0 la Janãarica, ko se je vrnila.
»Mama,« je zavpil Janezek in zdrsnil iz naroãja stricu
ter stekel k mami. Za njim so se stisnili krog nje 0 e dru-
179
PREROKOVANA
BESeDA
gi. Teta je zapazila na glavi ãrno ruto in na glas zajoka-
la.
Matic je stal sam in srce ga je bolelo, ko je videl Fran-
co tako potrto. Stopil je za druÏino proti pragu, da ji reãe
usmiljeno besedo. Toda Janãarica mu je zaprla vrata in
potegnila ãeznje zapah. Niti pogledala ga ni. Matic je
povesil glavo in tiho od0 el.
V hi0 i je kleãala druÏina in molila za pokojnika. In ko
so dolgo molili in od0 li spat, se je Janãarica vrnila pred
podobo, popravila luãko in se zgrudila na kolena.
180
PREROKOVANA
BESeDA
XII
ponedeljek je zaãelo Janãarju zvoniti. Ljudje so bili
Vna polju v krompirju in pri setvi ozimine. Nihãe ni
vpra0 al, komu zvoni. ·e govoriti se jim ni ljubilo kot si-
cer. Globoko se je sklanjal vsak k svojemu delu in poslu-
0 al.
»âe je kdaj tako Ïalostno zvonilo,« je na ozarah spre-
govoril stari Groznik snahi Minci, ki mu je vodila.
»Meni je, kot bi na srce bili zvonovi,« je rekla mlada
Ïena.
Groznik jo je pogledal in opazil njene solzne oãi. Pri-
tisnil je plug, da je dvignil kolca, ko je obraãal, in spet
zastavil lemeÏ v brazdo.
»·e konja sta vsa Ïalostna,« je na drugem koncu spre-
govorila Minca.
»Kaj bi ne bila, ko ga ni.«
»Oddahnite se, oãe!«
Stari je sedel na gredelj in vzdihnil:
»Da sem to uãakal!«
Minca je obstala pri konjih in ju boÏala:
»Îalostna sta, kajne, ko ga ni, ata, saj pride! Kmalu bo
konec in mu bosta spet rezgetala.«
181
PREROKOVANA
BESeDA
»Kdaj ti je pisal?« je spregovoril Groznik in vrtel klo-
buki v roki, ko si je shladil veliko ple0 o, po kateri so
znojne kaplje pisale krivuljaste steze.
»Z Ogrskega, ko se je peljal gor, saj veste.«
»Potlej niã veã, kajne?«
»Niã veã.«
»Le zapomni, da na0 emu tudi zvoni, dasi nismo na-
roãili.«
»Nikar, oãe. Mene tako stra0 no srce boli, da komaj
gibljem.«
»No, vidi0 . Padel je. Vsa moja vera je taka.«
Mlada Groznica se je naslonila na konja in zaãela ih-
teti. Stari je buljil oãi v tla in besedice ni veã spravil iz
sebe.
Zvonovi pa so zvonili ta dan in drugi in tretji za
vsakim posebej.
Za ponedeljek potem je bilo oznanjeno mrtva0 ko
opravilo za Janãarjem.
Franca je dolgo premi0 ljevala, kako bi ukrenila:
»âe naredim pogreb0 ãino, poreko: Vidi0 jo, vojska je,
podporo vleãe pa zapravlja. âe je ne naredim, bo pa
spet: Skopulja, ãaj, ko umrje0 , naj te spravlja kdor koli
na faro, mi te ne bomo.«
Ko se je 0 e domislila, da so ji Ïenske preteklo nedeljo
pri obisku same namignile o tem, je poslala deklo k
sosedom velevat na pogreb0 ãino, k sorodnikom je 0 la
182
PREROKOVANA
BESeDA
sama. Toda to je sklenila, da v gostilni ne bo, ampak na
domu. »Bo vendar ceneje,« je razsodila, »in bolj sami
zase bomo.«
Ko je bilo vse to sklenjeno, se je priãela skrb in delo.
Pre0 tela je pogrebce in 0 tevilo ni bilo majhno. V soboto
je zaklala ko0 trunãka. Ko so sosedje videli, kako je visel
tolsti jarãek odrt na klinih pred veÏo, kjer so se zbrali
krog klavcev otroãaji, domaãi in sosednji, so si pomeÏi-
kovali:
»Da bi te, to bo pojedina!«
In ko je v nedeljo zveãer begunec Roman pripeljal z
voli sodãek vina, so se Ïenske, sedeãe na pragih, suvale
s komolci:
»Jutri pogreb0 ãina, pojutri0 njem svatov0 ãina. E, Fran-
ca je tica!«
Franca je pa ta veãer pregledovala v shrambi, kar je
bila pripravila za pogrebce: mesovje, velike pogaãe,
vino. Pre0 tela je 0 e enkrat Ïlice in vilice in preraãunala,
da mora biti vsega na zadovoljnost pogrebcev. In ko je
to dognala, je sedla na stol in zaãutila, kako je trudna.
Ali zaeno se je tudi predramila iz skrbi, ki so ji utopile
Ïalost, in 0 ele to pot se je Ïivo domislila, zakaj je prav-
zaprav vse to. In v tem hipu se ji je zazdela pogaãa, ki si
je je odrezala ko0 ãek in jo poku0 ala, tako grenka, da je
komaj zauÏila griÏljaj.
183
PREROKOVANA
BESeDA
»O ti moj reveÏ,« je vzdihnila in vse oãi so se ji zalile
s solzami. Nato je 0 la njena misel nazaj k njemu in ga
poiskala prvi dan, ko jo je pri0 el snubit, in ga spremila
skozi vsa leta, odkar je bila z njim. In peklo jo je, da je 0 la
tako hladno z njim pred oltar, in bolelo jo je, ko je bila
tako slabega uma, da ni vedela, kaj ima, ko ima njega
noter do te grozne ure. In zdaj je razumela tisti njegov
proseãi pogled, ki se mu je smejala in mu ga celo zame-
rila. Takrat namreã jo je tako pogledal, ko je prihajal tisti
veliki lepi financar Ceglar ãesto k njim nadzirat Ïganje-
kuho. In vselej se je mudil dolgo v hi0 i in Franca mu je
stregla in se Ïivo smejala njegovim dovtipom, da je do-
nelo skozi okno, kar je BlaÏa teko neznansko bolelo.
Tiho je krotil boleãino in besedice ji ni rekel; le kadar je
od0 el financar, so jo prosile njegove oãi a ona se jim
je smejala. Res, takole je gledal v Galiciji pred smrjo. In
preden je izdihnil, se je nasmehnil in s smehom naroãil:
»Vem, Franca, da sem bil premalo postaven in prema-
lo fantovski zate. Toda ljubil sem te sedaj pa si pro-
sta.«
»Nikoli, BlaÏ!«
Franca je poglasno kriknila in planila s stola, roke je
razmaknila, kakor bi bila hotela k njemu, krvaveãemu 0 e
iz mrtvega srca, da mu priseÏe zvestobo v vsaki misli in
da ga mrtvega poprosi: Odpusti! Toda BlaÏa ni bilo, iz
somraka so gledale pogaãe in kosi mesa. Franci se je vse
184
PREROKOVANA
BESeDA
to tako zastudilo, da je beÏala iz shrambe in nehote za-
loputnila vrata.
Teta, ki je pomivala pred peãjo, se je prepla0 ena ozr-
la.
»Vrata so mi u0 la,« se je izgovarjala Janãarica.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]